Veganko Odgovarja

Veliko vprašanj nam pošiljate preko maila ali preko socialnih omrežji. Ker je prav, da odgovore vidijo vsi, tako se tudi izognemo podvajanju, smo vam v nadaljevanju pripravili odgovore. Preden zastavljate vprašanja prosim preberite že pripravljene odgovore.

Vaša vprašanja in predloge  lahko posredujete na info@vegilandija.si. Veselimo se kontakta z vami.

Vegeterijanec ne uživa mesa, za razliko od Vegana, ki poleg mesa ne uživa ničesar kar bi bilo živalskega izvora. Presnojedec uživa samo surovo- nekuhano hrano.


Razlogov za takšno odločitev je več. Vsak posameznik ima svoje razloge. Najpogosteje so razlogi:

  • zaščita naravnega okolja
  • zdrav in duhoven način življenja
  • zaščita živali

Veganska prehrana preprečuje masovno vzgojo in posledično ubijanje živali za prehrambno proizvodnjo in izdelavo oblačil. Mesna industrija povroča onesnaženje zraka, vode in zemlje. Raziskave kažejo, da bi se lakoto izkoreninilo, če bi na svetu vladalo vegetarijanstvo.


Ne glede na to, ali je človek vegeterijanec, vegan ali vsejed ima lahko negativne posledice v kolikor ne zaužije dovolj hranil, ki jih telo potrebuje. Prehranjevati se je potrebno pametno in ko se iz jedilnika izloči neko hrano se jo mora nadomestiti z drugo v kolikor telesu primankuje zato nekega hranila.


Mleko in mlečni izdelki niso edini vir kalcija, nekatera živila ga imajo celo več kot mleko. Odličen vir je zelena listnata zelenjava, fižol, suhe fige, mandlji in tufu- pazite, vsebnost kalcija v tufuju je odvisna od načina pridelave. Poleg kalcija je pomembna tudi zadostna količina vitamina D, ki je pomemben za optimalno absorbacijo kalcija. Vitamin D dobite v vašem telesu nastane že če ste 10 minut dnevno izpostavljeni soncu.


Mleko in mlečni izdelki niso edini vir kalcija, nekatera živila ga imajo celo več kot mleko. Odličen vir je zelena listnata zelenjava, fižol, suhe fige, mandlji in tufu- pazite, vsebnost kalcija v tufuju je odvisna od načina pridelave. Poleg kalcija je pomembna tudi zadostna količina vitamina D, ki je pomemben za optimalno absorbacijo kalcija. Vitamin D dobite v vašem telesu nastane že če ste 10 minut dnevno izpostavljeni soncu.


Vegani lahko vitamin B12 zaužijejo z obogatenim sojinim mlekom in deaktiviranimi kvasovimi kosmiči. Dodan je tudi nekaterim drugim veganskim izdelkom (npr. nekaterim znamkam veganskih burgerjev, veganskim klobasam in sladoledom – preverite deklaracijo). Zaradi varnosti je priporočljivo, da vegani redno jemljejo prehranski dodatek z vitaminom B12, ker ima lahko pomanjkanje le-tega resne zdravstvene posledice, a ga je v zgodnji fazi težko odkriti. Priporočamo vam jemanje veganskega dodatka Methyl B-12 proizvajalca Jarrow Formulas, ki ga lahko naročite preko spletne trgovine iHerb. Vitamin B12 vsebuje tudi večina multivitaminskih dodatkov.


Večina kokoši iz proste reje živi v natrpanih lopah. Mesto na prostosti je navadno omejeno na majhen, ograjen prostor s tako majhnimi izhodnimi luknjami, da veliko kokoši nesnic sploh ne more skoznje in zato nimajo dostopa do zunanjosti. Kokoši lahko dočakajo tudi 10 let, vendar jih pogosto ubijejo že po letu ali dveh, ko se zmanjša njihova nesnost. Kokoši nesnice iz proste reje so potomci matičnih ptic, ki jih vse njihovo življenje zadržujejo v natrpanih, umazanih lopah brez dostopa do zunanjosti. Kokoši in petelini so nastanjeni skupaj z namenom, da se stalno parijo. Kokoši ne morejo pobegniti in nimajo miru pred petelini, po hrbtu izgubijo perje, postanejo rdeče in obolele. Živijo bedno življenje in ko so stare komaj 18 mesecev, jih pošljejo v klavnico.
Mlade kokoši, potomke teh matičnih ptic, so poslane v prosto rejo, hleve ali lope s kletkami, piščančki moškega spola pa so neželen stranski produkt in jih ubijejo kmalu po izvalitvi. Ponavadi jih še žive zmeljejo v maceratorju (industrijskem mešalniku).  Drugačna zgodba je pri domačih kokoših iz proste reje, ponavadi jih imajo kmeti za lastno uporabo in so v boljših razmerah.


Nekatere vrste alkoholnih pijač so, druge spet ne. Večina žganih pijač je veganskih, nekatere pa vsebujejo smetano ali med, zato niso veganske. Večina vin in piva gre skozi proces filtriranja, ki pa pogosto vsebuje živalske sestavine. Takšna filtrirna sredstva vključujejo mleko, albumin (jajčni beljak), isinglass (iz plavalnih mehurjev rib) in želatino. Čeprav filtrirno sredstvo ni prisotno v končnem izdelku (razen mogoče v sledeh), pa je za sam proces vseeno potrebno uporabiti živalske sestavine. Predpisi o deklaracijah zahtevajo vpis alergenov (mleko in jajca), ni pa zahtevan vpis želatine in nekaterih drugih živalskih sestavin. Če niste prepričani, ali je produkt veganski ali ne, je priporočljivo, da se obrnete na proizvajalca določene znamke vina/piva.


Žal ni predpisov, ki bi urejali obvezne vpise na deklaracijskih izjavah izdelkov, npr. ,Ni testirano na živalih’. Če torej niste prepričani glede nekega izdelka, potem zadevo raziščite, obrnite se direktno na proizvajalca. Tudi, če izdelek ni bil testiran na živalih, še ne pomeni, da je veganski. Nekateri izdelki, na primer izdelki za nego kože in ličila, pogosto vsebujejo živalske sestavine.


Prehrane, ki temelji izključno na sadju. Raziskave in izkušnje kažejo, da je za dosego optimalnih rezultatov in trdnega zdravja v prehrano potrebno vključiti tudi zelenjavo. Tu gre predvsem za temno listnato zelenjavo. Povprečno naj bi z zelenjavo zaužili 2-6% dnevnih kalorij. Količinsko to pomeni približno od 1 do 4 glavic solate ali 0,5kg ohrovta, ali 0,5kg špinače (odvisno od števila dnevno zaužitih kalorij).


Nepredelana, sveža, surova hrane, rastlinskega izvora, po možnosti organsko pridelana, vsebuje vsa potrebna mikro in makro hranila za našo rast, razvoj in optimalno zdravje.Ne v mesu, ne v žitaricah,  ne v stročnicah, ne v mlečnih izdelkih, ne najdemo nobenega življenjsko pomembnega elementa, ki ne bi bil dosegljiv in obenem lažje prebavljiv že v svežem sadju in zelenjavi. Poleg tega so ogljikovimi hidrati, beljakovine in maščobe v svežem sadju in zelenjavi v razmerju, ki je najprimernejše za razvoj človeškega organizma.Pričevanja ljudi, ki se prehranjujejo s presno hrano pogosto govorijo o izboljšanem zdravju in dvigu kvalitete življenja. Ko ljudje sprejmejo presni način prehranjevanja in ga z združijo z ostalimi navadami, ki podpirajo zdravje, zelo redko ali nikoli zbolijo, znebijo se tudi težav z povečano telesno težo. Zdravje postane trajno stanje.


Nepredelana, sveža, surova hrane, rastlinskega izvora, po možnosti organsko pridelana, vsebuje vsa potrebna mikro in makro hranila za našo rast, razvoj in optimalno zdravje.Ne v mesu, ne v žitaricah,  ne v stročnicah, ne v mlečnih izdelkih, ne najdemo nobenega življenjsko pomembnega elementa, ki ne bi bil dosegljiv in obenem lažje prebavljiv že v svežem sadju in zelenjavi. Poleg tega so ogljikovimi hidrati, beljakovine in maščobe v svežem sadju in zelenjavi v razmerju, ki je najprimernejše za razvoj človeškega organizma.Pričevanja ljudi, ki se prehranjujejo s presno hrano pogosto govorijo o izboljšanem zdravju in dvigu kvalitete življenja. Ko ljudje sprejmejo presni način prehranjevanja in ga z združijo z ostalimi navadami, ki podpirajo zdravje, zelo redko ali nikoli zbolijo, znebijo se tudi težav z povečano telesno težo. Zdravje postane trajno stanje.

Obstajajo trdni dokazi za pozitivne  učinke vegetarijanstva na zdravje?

Obstajajo znanstveno zelo trdni dokazi o prednosti vegetarijanstva in veganstva za zdravje, torej manjša pojavnost raka, manjša pojavnost bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže.

– Za 1 kg pridelave mesa v industriji se porabi povprečno 1550 l pitne vode

– 40% celotne pridelave žita na svetu se porabi za krmo perutnine, prašičev, goveda in drugih rejnih živali, s čimer bi lahko nahranili stradajoče prebivalce držav t.i. tretjega sveta

– Na kmetijski površini, ki jo potrebujemo za pridelavo enega kilograma mesa, bi lahko v enakem časovnem obdobju pridelali 200 kg paradižnika ali 160 kg krompirja.

– Živali pridelajo 10 krat manj hrane kot je pojedo.

– Dušik (N) v obliki amoniaka (NH3), ki danes velja za glavnega krivca umiranja gozdov, v 85% izvira iz emisij živinoreje.

– Pri kravah mlekaricah je uporaba antibiotikov zelo pogosta, saj so pri visoko produktivnih kravah seski zelo obremenjeni, prav tako z antibiotiki pitajo perutnino in svinje, da se bolje redijo. Te snovi skupaj z gensko predelano hrano, ki jo živali pojedo pristanejo v končnem živilu.

– Razlog, da mesna industrija še sploh obstaja, je predvsem ta, da gredo dobički večinoma v zasebne žepe, stroške pa se naloži celotni skupnosti (oziroma vsem davkoplačevalcem). Po oceni znanega Worldwatch inštituta bi se morala cena mesa podvojiti ali potrojiti, če bi želeli vključiti vse ekološke stroške vključno z zgorevanjem fosilnih goriv, zniževanjem nivoja podtalnice, kemičnim onesnaženjem prsti in ustvarjanjem amoniaka ter metana. Da posledičnih zdravstvenih stroškov niti ne omenjamo.

– V Sloveniji nastane 150 ton odpadkov živalskega izvora dnevno, iz katerih predelajo 30 ton kostne moke, ki jo je treba uničiti. Slovenske sežigalnice ne morejo dnevno vsega sežgati, zato morajo kostno moko sežigati v tujini.

– Zadnje raziskave kažejo (Journal of Clinical Nutrition), da vegetarijanci zaužijejo veliko manj nasičenih maščob, zaradi česar je pri njih tveganje za nastanek bolezni srca veliko manjše.

– V povprečju vegetarijanci živijo 6 let dlje od vsejedcev.

– V nasprotju s prepričanjem nudi vegetarijanska prehrana dovolj beljakovin. Raziskave so ovrgle prepričanje, da so živalske beljakovine kakovostnejše. Ernst Konfranyi je dokazal, da je mogoče s kombinacijami doseči zelo visoke vrednosti beljakovin (fižol in koruza, leča, kvinoja, riž in soja). (vir: www.vrg.org, www.goveg.com, www.vegetarismus.com)



slide3v2